Šrcd

        

Prisluhni svojemu telesu

Bliža se poletje in časopisni ter drugi mediji nas s članki in oglasi že lep čas vabijo k telesnim preobrazbam, izgubi kilogramov, ki so se nabirali v zimskem času/med nosečnostjo/že več let/skozi vse življenje. Če ni odvečnih kilogramov pa je to lahko priložnost za učvrstitev kritičnih delov telesa: »Kdaj, če ne zdaj? Vi to zmorete.« In čeravno čutimo, da si želimo spremembe, da bi se v svojem telesu radi počutili bolje, bili zadovoljni sami s seboj, imeli več energije, okrepili svoj imunski sistem ipd., je odločitev za spremembo življenjskega sloga, ki bi vodil k temu, težka. Vztrajanje pri njem pa še bolj.

Vemo, da hitre diete niso ne zdrave, ne učinkovite na dolgi rok. Lahko se zavedamo tudi, da naše telo potrebuje dovolj spanca, redno telesno aktivnost, ki nam je v veselje, dovolj zdravih obrokov, zelenjave, potlej koliko litrov vode na dan glede na našo telesno težo je priporočljivo spiti, da je enostavne ogljikove hidrate bolje nadomestiti s kompleksnimi, kdaj in kaj je dobro jesti pred in po telesni vadbi itd. Lahko vemo vse to, kak dan ali več celo vzdržimo pri tistemu, kar naj bi bilo zdrav življenjski slog, potem pa zopet zaidemo na »stara pota«. Z občutki razočaranja, krivde, obupa, celo nevrednosti. Ob nasvetih za zdrave prehranjevalne navade pogosto naletimo na besedo zmernost. Kje je sočutje do sebe?

Ob pregledu svojih prehranjevalnih navad, času, ki ga (ne) posvetimo telesni aktivnosti in potrebnemu počitku, se lahko povprašamo po tem, kaj je tisto, zaradi česar vztrajamo v tem, za kar vemo, da za nas ni najbolj zdravo; zaradi česar se morda sicer kratek čas lahko počutimo bolje, potem pa nas zopet pahne v začaran krog krivde, razočaranja in obupa. Zakaj se mi je na primer tako težko zvečer odpovedati koščku čokolade, pa še enemu in še enemu, na koncu kar celi tablici? Kako se takrat počutim, kaj se dogaja v meni? Kaj je tisto, kar v resnici potrebuje moje telo? Je to počitek po napornem dnevu? Je to morda tolažba? In ko se lotim uresničevati svoj načrt zdrave prehrane in gibanja – kaj me zaustavi? Pričakujemo, da se bodo spremembe zgodile hitro, pa nas pogled v ogledalo ali cifre na tehtnici tako razočarajo, da ne zdržimo s tem? In če bi bili sočutni do sebe ter si prisluhnili? Si dali razumevanje, zakaj smo tam, kjer smo, čeprav bi si želeli biti drugje (npr. imeti manj kilogramov, manjši trebuh ipd.).

AS170

Ob razvijanju sočutja do sebe, bomo bolj potrpežljivi, lažje bomo vzdržali s težkimi občutki, ki se nam bodo vzbujali ob spremembah. Ni lahko vztrajati pri odločitvi za bolj zdravo življenje ,čeravno vemo, da bo to prispevalo h kvaliteti našega bivanja. Težko se je v stiski ne zateči k sladkim razvadam, če smo tako delali že vrsto let. Lahko pa se v stiski ustavimo, si prisluhnemo, kaj doživljamo, kaj se ta trenutek dogaja v nas in si priznamo, da nam je težko. Morda je ta trenutek naše telo v resnici lačno počitka in tolažbe. Mu lahko dam to, kar zares potrebuje? In če mu preprosto ne morem, če je npr. želja po sladkem premočna – lahko to sprejmem, si dovolim, ne da bi se ob tem počutil nevrednega?

Prisluhnimo in zaupajmo svojemu telesu. Ob sočutni drži do samega sebe bomo lažje zdržali s težkimi občutki samoobtoževanja, krivde, nevrednosti, ko se bodo pojavili in bolj potrpežljivo, prizanesljivo bomo korak za korakom delali spremembe v smeri bolj zdravega življenjskega sloga, ki si ga želimo. Lažje bomo začutili, kaj meni zares ustreza, kaj potrebujem in kaj trenutno zmorem. In ob sočutju do sebe si bomo zmogli dati dovoljenje, da se spremembe lahko zgodijo počasi, postopoma in ne na silo.

Ključne besede: Terapevtski proces