Šrcd

        

Čustva

Pusti soncu v srce

»Ne prenehamo se igrati, ker smo prestari. Ampak se postaramo, ker se prenehamo igrati.«

Moj dom in moje brezdomstvo

Mnogi pesniki in pisatelji opevajo dom in besedi nizajo pridevnike toplina, srčnost, lepota, varnost, bližina… Pomembno in naravno je, da nosimo ljudje vsa ta hrepenenja, dobro je, da vztrajamo in se ne naveličamo iskati.
Dom posameznikov v realnem življenju ni vedno pesmica. Običajno je mešanica vseh občutkov, lepih in težkih. Je gnezdo, v katerem se je začelo moje življenje. Dom se zapiše v posameznikovo notranjost tak kot je. Ne zapiše se tak kot bi si želeli ali kot bi bilo najbolj všečno in lagodno.
 

O skrbeh, stresu in anksioznosti (tesnoba)

Skrbi so naš inteligenten odziv in so dobrodošle, ker nam omogočajo, da vnaprej rešimo morebitno težavo. Ravno tako je stresni odziv telesa v nevarnostih nujen za preživetje. Ko pa skrbi postanejo neprestana zaskrbljenost in je naše telo večino dneva v stresnem stanju, pa to lahko vodi v močno tesnobo, nefukcionalnost, izčrpanost in fizične ali psihične bolezni.
V nadaljevanju članka o tem, kako so povezani, pa tudi ne, pojmi »skrbi«, »stres« in »tesnoba«.

Obvladovanje jeze – jeza kot pomemben kompas v naših življenjih

V vsakdanjem življenju je jeza pogosto označena kot nekaj negativnega in slabega. Ob besedi jeza se nam lahko porodijo slike ljudi, ki prizadenejo ljudi okoli sebe z neprimernimi komentarji, kričanjem ali celo fizičnim nasiljem. Mediji so preplavljeni z zgodbami o nasilju. Vendar, ali je to jeza? Odgovor je ne. To je nasilje, kar ni isto kot jeza. Nasilje je le ena izmed možnih oblik reakcij na jezo in druga močnejša čustva.

Jeza je v samem bistvu čustvo, ki pa se pogosto pojavi kot reakcija na drugo močnejše čustvo. Primer takega izražanja jeze je npr. mama, ki se razjezi na 6 letno deklico, katero je za las rešila pred drvečim avtomobilom, ker je punčka v trenutku nepozornosti skočila na cesto. Mamina jeza je bila reakcija na lasten močan strah, da bi se deklici kaj zgodilo. Jeza se lahko pojavi tudi kot reakcija na globoko nemoč, osramočenost ipd.

Kaj je empatija?

Pred kratkim sem prebral, da je empatija ''zmožnost razumevanja človeškega bitja in sposobnost sočustvovanja''. Kljub temu, da bi razlago lahko malenkostno spremenil ali obrnil, se mi je vseeno zdela nekako primerna. Čez nekaj dni - v še tako kratkem času, da sem jo lahko v spominu primerjal s prvo - pa sem naletel na razlago, ki ima drugačen pristop k razlagi te človeške sposobnosti in se me je globlje dotaknila: ''Empatija je čustvena sposobnost, ki nam omogoča, da se na druge odzovemo na smiseln, nežen in skrben način.''
Empatijo bi lahko glede na prvo razlago, z rahlim karikiranjem, obrazložili kot nekaj zelo preprostega. Vsi smo že imeli slabe dneve in jih bomo gotovo še imeli. Težave v službi, z zdravjem, z odnosi - ljudje nas razočarajo, izdajo, sanje se nam ne uresničijo. Zato ni težko razumeti sočloveka in mu reči, da ga razumemo. ''Joj, kako hudo …''

Skrita bolečina umanjkanja čutenj in njihova poplava

Intenzivna stanja tesnobe lahko dejansko spremenijo naše zavestno zavedanje in v nas prebudijo občutja nebogljenosti in nemoči. Kadar ne zmoremo takšnega stanja pomiriti, mu dati besede in pomena, lahko napetost postane neznosna. Počutimo se ujeti in nesvobodne ter si želimo samo še odklop od tega norega sveta. Norega sveta, ki je v nas samih ali morda od vsega kar nas obdaja ali pa kar kombinacije obojega? Zgodi se, da se ujamemo v lastno zanko, kjer se čutenja umaknejo v našo notranjost, kar imenujemo disociacija.

Prepir v partnerstvu

Kako se prepiramo, kaj nas vodi v prepire in kako lahko izstopimo? Prepiri s partnerjem so vedno boleči in prej ali slej se vsak par znajde na točki, ko postane v odnosu manj varno in ko se partnerja srečata z vprašanji: »Kaj se je zgodilo? Kam je šla najina ljubezen?« Vzorci prepirov se kažejo v treh oblikah vedenja: iskanje krivca, zahtevanje – umik ali kritiziranje – branjenje in umik – umik.